Najpogostejši vzrok za bolečine v hrbtu pri psih je hernija diska (intervertebral disc disease). V praksi se redno srečujem s takimi psi in s skrbniki, ki se spopadajo s to težavo pri svojem ljubljenčku in se na različne načine trudijo, da bi mu čim bolj olajšali tegobe,  ki so posledica bolečin v hrbtu. Tokrat bom na kratko opisala, kaj sploh je ta disk oziroma ploščica, o kateri je toliko govora, kako pride do hernije, kaj je to in kakšno vlogo ima kiropraktika pri preventivi, in ko težave že nastopijo, tudi pri zdravljenju.

Kontakt

Zgradba in funkcija medvretenčne ploščice

Torej – kaj je ta zloglasni disk (lat. discus). Vsi vemo, da je hrbtenica sestavljena iz vretenc. Vretenca dajejo telesu oporo, ščitijo hrbtenjačo in živce in skupaj z mišicami omogočajo, da se vretenčarji lahko premikamo in ohranjamo določeno držo. Hrbtenico delimo na 4 dele, vsak del ima določeno število vretenc, ki se po živalskih vrstah razlikuje: 

  •  vratni del (7 vretenc)
  • prsni (torakalni) del (psi 13, konji 18 vretenc)
  • ledveni del (psi 7, konji 5 ali 6 vretenc)
  • križni del (zraščena vretenca v eno kost, pri psih 3, pri konjih 5)

Hrbtenica, zgrajena samo iz vretenc, ne bi mogla opravljati svoje funkcije, saj ne bi bila primerno gibljiva in čutili bi vsak tresljaj, kar bi hitro povzročilo vnetja in bolečine. Prav tu pa se začne zgodba medvretenčnih ploščic, ki opravljajo vlogo blaženja šoka in pomagajo, da ostaja hrbtenica stabilna, mobilna in fleksibilna. Da pa lahko to svojo nalogo dobro opravljajo, poskrbi njihova zgradba: 

  • želatinozna sredica (nucleus pulposus), ki deluje kot hidravlična blazinica 
  • bolj čvrst, fibrotičen okolni del (anulus fibrosus), ki je zaslužen za moč in vzdržljivost diska.

Povedano nazorno, videti so kot nekakšen krof, z mehko sredico in čvrsto steno, ki deluje med vretenci kot blažilec sil. Najdemo jih vzdolž celotne hrbtenice razen med prvima vratnima vretencema. 

Kdaj pa začnejo medvretenčne ploščice povzročati težave?

Dokler medvretenčne ploščice ohranjajo svojo zgradbo, lahko dobro opravljajo svojo vlogo, in se jih sploh ne zavedamo. Težava pa nastopi, ko se začnejo dogajati spremembe v njihovi zgradbi, ko pride do njihove degeneracije, saj je posledica tega manjša prožnost ploščic in s tem zmanjšana sposobnost blaženja sil. Ob stalnem delovanju sil pa se lahko taka ploščica tudi poškoduje in začne pritiskati na hrbtenjačo. In temu rečemo zdrs medvretenčne ploščice ali bolj razširjeno hernija diska. Pri psih poznamo tri vrste hernije, to so Hansen tipa I, tipa II in tipa III.

Hansen tipa I se pojavlja najpogosteje pri majhnih pasmah psov na kratkih nogah, ki jih skupno imenujemo hondrodistrofične pasme psov. Najbolj tipična pasma so jazbečarji, jazbečarji pa so tudi na vrhu seznama psov s temi težavami. Pri tipu I se začnejo težave kazati že zgodaj, lahko že pri starosti okoli dve leti, kajti pri tem tipu gre za zgodnjo degeneracijo ploščic, spremeni se jim zgradba (na rentgenskih posnetkih lahko vidimo kalcinacijo ploščic, torej vidimo snov, ki je na teh mestih na posnetkih zdrave hrbtenice ne bi smelo biti) – sredica izgubi želatinozno strukturo, s tem postane bolj rigidna in bolj dovzetna za poškodbe. Pri Hansnu tipa I pride do iztiskanja (ekstruzije) sredice; ta poprej mehka sredica se zdaj iztisne iz svoje oporne strukture (anulus fibrosus), s tem pa pritisne na okolico, najpogosteje na hrbtenjačo ali iz nje izhajajoče živce, kar povzroča bolečine in različne nevrološke težave (nerodno premikanje, zanašanje med hojo, izguba refleksov, težave z zadrževanjem urina …). 

Hansen tipa II pa se pojavlja večinoma pri nehondrodistrofičnih pasmah, in to v glavnem pri starejših živalih (starih več kot 7 let). Od tipa I se razlikuje po tem, da tu ne pride do iztisnjenja sredice, saj ostane ploščica v večini primerov cela, se pa iztisne iz svojega fiziološkega položaja in prav tako pritiska na okolne strukture. Temu rečemo izbočenje ploščice ali protruzija. 

Obstaja še Hansen tipa III, kjer gre za akutno poškodbo, nevezano na poprejšnjo degeneracijo medvretenčne ploščice. Pojavi se ob poškodbah, lahko pa tudi pri zelo intenzivnih treningih. 

Klinični znaki pri obeh tipih I in II so podobni, večinoma se pojavijo iznenada, jakost znakov pa je odvisna od tega, kako močan je pritisk na hrbtenjačo in so lahko izraženi zelo blago, lahko so pa zelo očitni. 

Znaki zdrsa medvretenčne ploščice

Zmanjšanje apetitaVokaliziranje –stokanje, cviljenje
Manjša želja po gibanju, mirovanjeNeobičajna hoja, zanašanje, šibkost zadnjih nog, šepanje
Usločen hrbet, zategnjene mišice hrbta in vratuUhajanje urina,
Nemirnost, neobičajno obnašanje, neradi skačejo v avto/na kavč,Nezmožnost gibanja

Ob pojavu katerega od navedenih znakov je treba psa vedno najprej peljati k veterinarju, da bo opravil diagnostiko, na podlagi izvidov in klinične slike psa pa se skrbniku svetuje primeren način zdravljenja (operacija ali konzervativno zdravljenje) in nadaljnje terapije, kamor se uvrščajo tudi fizioterapija in pravočasne komplementarne terapije, ki lahko pomembno pripomorejo k okrevanju. 

In kakšno vlogo ima pri teh težavah kiropraktika? 

Kiropraktike se žal še vedno drži mit, da postavljamo kiropraktiki kosti nazaj na njihovo mesto. Tako si marsikdo predstavlja, da lahko s to terapijo vrneš v pravi položaj tudi medvretenčno ploščico, kar sicer ne drži, je pa kiropraktika kljub temu pomemben del zdravljenja in preventivnih terapij.

Če izvajamo te terapije redno kot del preventive, lahko zmanjšamo verjetnost pojava težav, kajti do hernije, sploh pri pasmah, ki so k temu nagnjene, lahko pride tudi zaradi nepravilnega gibanja hrbtenice. Če je ta na kakem mestu manj gibljiva, postanejo namreč njeni drugi deli, da bi to zmanjšano gibljivost nadomestili, pretirano gibljivi, prav ta neenakomerna gibljivost in razporeditev obremenitve pa lahko vodi v težave. S kiropraktiko povrnemo tem manj gibljivim delom gibljivost, to pa vodi v bolj uravnoteženo delovanje celotne hrbtenice. 

Na podoben način pomagamo tudi pri okrevanju po pojavu hernije. Mesto, kjer je prišlo do zdrsa ploščice, je seveda boleče, da bi to boleče mesto zaščitilo, pa bo telo prenapelo mišice, to vodi v mišični krč, ki pa povzroča še več bolečin. S kiropraktiko (in drugimi terapijami) bomo ta začarani krog bolečine prekinili, saj bomo sprostili mišice, s tem pa bomo hrbtenici in posledično celotnemu telesu omogočili lažje gibanje. Pri živalih, pri katerih je že prišlo do teh težav, pa je treba terapije izvajati previdno in predvsem ob pravem času (ne izvajamo jih v akutni fazi in tudi ne takoj po operaciji). Prve terapije pri takšnih psih so kratke, osredotočamo se samo na posamezne dele hrbtenice, jih je pa na začetku večinoma potrebnih več s krajšimi presledki. Sčasoma ta interval podaljšujemo in končno pridemo na interval vzdrževalnih terapij, ki je pri različnih psih različen.  

Kot rada poudarim, pa je kiropraktika tudi v tem primeru le eden od delov celotne sestavljanke veterinarske obravnave, a to zelo pomemben del. Za čim boljšo prognozo sta namreč potrebna vključitev različnih terapij, pa tudi upoštevanje vseh faktorjev, ki bi stanje lahko poslabšali. Od teh je treba omeniti predvsem vzdrževanje primerne telesne teže. Prekomerna telesna teža, neprimerna prehrana, neprimerno gibanje, predvsem premalo gibanja in posledično slabše delovanje mišic, so dejavniki, ki bodo močno pripomogli k pojavu teh težav.

Ohranjanje zdravja je preprostejše, kot zdravljenje bolezni. BJ Palmer

In moj nasvet?

Poskrbite, da bo vaš pes v optimalni kondiciji in s primerno telesno težo, dobro pa bi bilo občasno opraviti tudi preventivni pregled in posvet pri dobrem pasjem fizioterapevtu, ki vam bo znal svetovati glede primernih vaj, ki jih lahko izvajate s svojim ljubljenčkom kot del tedenske rutine. Kajti kot je pravilna vadba primerna za nas (Kaj je že to? 😊 Plank, počepi, sklece …?), je izredno pomembna tudi za naše ljubljenčke. Ob tem pa uvrstite na letni seznam tega, kar boste omogočili svojemu psu, še preventivne preglede in terapije kiropraktike. Sploh če imate psa s predispozicijo za nastanek hernije. S tem boste poskrbeli za optimalno stanje njegove hrbtenice, vaš ljubljenček se bo dobro počutil in zmanjšala se bo nevarnost za pojav te okvare. Če pa vaš pes že kaže znake zdrsa medvretenčne ploščice, obiščite veterinarja, opravite potrebno zdravljenje in skupaj s terapevti oblikujte primeren protokol za najboljšo možno rehabilitacijo vašega psa, v katerega vključite tudi redne terapije kiropraktike.

Če vas zanima še kaj posebnega, česar v tem blogu nisem zajela ali pa bi se radi dogovorili za pregled in terapijo, me kontaktirajte.


0 Comments

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *